V/EU trenutno deluje 1,7 milijona toplotnih črpalk, z njihovim delovanjem pa smo, preračunano, prihranili za 8 milijonov ton nafte letno. Stanje in oceno rasti trga TČ je izvedel EurObserver, v raziskavi pa je sodeloval tudi Inštitut Jožef Stefan.

Toplotne stroje so razdelili glede na vir toplote v tri skupine, zemlja/ voda, voda/ voda in zrak/ voda, upoštevali pa so še zajeto energijo toplote odpadnega zraka. V pridobljeno energijo pa niso vštete TČ za pripravo tople sanitarne vode, saj izdelki v glavnem ne dosegajo letnega grelnega števila, ki je v tej raziskavi določeno kot spodnja meja.

V severni Evropi toplotne črpalke uporabljajo izključno za ogrevanje prostorov, na jugu pa prodajo več reverzibilnih naprav, ki prostore poleti tudi hladijo. Zaradi tega se statističnih podatkov, ki jih zbirajo posamezne države, ne da enostavno primerjati, niti po številu prodanih enot niti glede na način, kako zajemajo energijo in za kaj jo porabljajo. Prodaja je v 2014 v primerjavi z letom prej iz dveh milijonov padla na 1,7 milijona prodanih enot. Spremembe so se dogajale predvsem v Franciji in Italiji, ki sta v primerjavi z drugimi netipična trga, saj je nihanje prodaje in število grelno-hladilnih naprav tukaj najvišje. Če ti dve državi izpustimo, ugotovimo, da se je prodaja v EU povečala za 3,6 %. Od vseh prodanih je 88% toplotnih črpalk tipa zrak/voda, povečala pa se je tudi prodaja naprav za zajemanje toplote odpadnega zraka. Toploto pri tem v glavnem usmerijo v talno in radiatorsko ogrevanje.

Evropski proizvajalci za toplotne črpalke so v svetovnem merilu vodilni na tem področju. Večji specializirani proizvajalci so Nibe, Stiebel Eltron in Danfoss, v ta posel pa so vstopili tudi proizvajalci kotlov za centralno ogrevanje (Viessmann, Bosch Thermotechnik, Vaillant, BDR Thermea in drugi), ki so svojo proizvodnjo razširili in izdelujejo tudi toplotne črpalke. Velik trg je privabil tudi azijska podjetja, ki se že desetletja ukvarjajo s klimatizacijo. Med njimi Daikin, Mitsubishi, Panasonic in Hitachi iz Japonske ter LG in Samsung iz Koreje. Ponujajo zlasti izdelke iz skupine zrak/voda, za prodor pa so uporabili svoj sloves in veliko finančno moč. Z nakupi podjetij v EU so pridobili njihove tržne deleže in specifično znanje, vsi našteti pa želijo rasti in povečevati prodajo. Švedski velikan Nibe, ki ima vodilni položaj v nordijskih državah, je letos kupil dve severnoameriški podjetji, Waterfurnace in Enertech Global, s pridobljenega trga pa bo poskusil izriniti šibkejše konkurente. Podobno taktiko uporablja v EU, kjer cilja na zadnja neodvisna podjetja s tega področja, na avstrijski Ochsner iz nemški Waterkotte.

Velike firme očitno ocenjujejo, da bo trg za toplotne črpalke rasel naprej in zajel vse, od samostojnih do kombiniranih sistemov z običajnimi kotli za ogrevanje. Slednji so še posebej zanimivi, saj se kljub temu, da uporabljajo dva energenta, nenehno prilagajajo temperaturi okolja in ceni posameznega vira energije. Hibridni sistemi so največkrat sestavljeni iz plinske peči in toplotne črpalke, vse več pa je tudi kombinacij s fotovoltaiko. Bosch je predstavil računalniško voden sistem, ki kombinira toplotne potrebe, upošteva temperaturo in osončenje, ter ustvari zalogo elektrike v Li – ion baterijah. Helioterm je predstavil toplotno črpalko zrak/voda, v kateri so solarni moduli nameščeni neposredno v zunanjo enoto. Proizvajalec Bartl ima hibridno napravo, v kateri ima toplotna črpalka dva različno zmogljiva kompresorja, s čimer se naprava prilagaja količini sončne elektrike, ki je na razpolago. Fotovoltaični sestav z močjo 7 kWp omogoča do 40% samopreskrbo z elektriko. Sonnenkraft ima svoj sistem, v katerem toplotne kolektorje kombinira s toplotno črpalko, s čimer lahko ogreva stavbe brez dodatnih virov toplote. Naslednja zanimiva ideja proizvajalcev je uvedba certifikata Solar Keymark za toplotne črpalke (podobno kot za termosolarne naprave), s čimer bi v EU dosegli višji nivo kvalitete in zmogljivosti, pocenili stroške za vstop na ta trg in dosegli poenotenje certifikacijskih zahtev, ki se med posameznimi članicami zelo razlikujejo.

Po desetih letih hitre rasti v novem tisočletju je trg na področju EU v zadnjih štirih letih izgubil nekaj živahnosti. EurObserver ocenjuje, da gre za cikličen pojav, ki je povezan z ohlajevanjem trga obstoječih nepremičnin in novogradenj. Tudi padajoče cene plina in nafte so začasno zmanjšale zanimanje in povečale prodajo kotlov, ki delujejo na ta dva energenta. Po sedmih letih zastoja na gradbenem področju pa se je pričel ponoven vzpon. Skandinavci za novogradnje zahtevajo, da je elektrika glavni vir energije, davke za elektriko znižujejo, za ogljikovodike (nafto) pa zvišujejo. Na Danskem je vgradnja oljnih ali plinskih kotlov v novogradnje od 2013 prepovedana. Celo Britanci, ki vgrajujejo daleč najmanj toplotnih črpalk v EU, so začeli spoznavati njihove prednosti. Kljub študijam in podatkom natančne napovedi niso možne. Poleg statistik temeljijo še na vprašalnikih, ki so jih izpolnjevali strokovnjaki v posamezni državi. Jasno je le, da bo delež toplotnih črpalk še rasel. Veliko je odvisno tudi od vlad posameznih držav, saj subvencije omogočajo nakup teh razmeroma dragih toplotnih strojev. Najpomembnejši pa je seveda klimatski razlog, saj je ero fosilnih goriv potrebno čim prej zaključiti.